Zemlji na kožo napisano

torek, 1. marec 2011

Približaj se zemlji

Razstava fotografij in fotomontaž

Zemlji na kožo napisano

Ljubljana, Park Tivoli, Jakopičevo sprehajališče

1. marec – 30. april 2011

URADNO ODPRTJE

torek, 22. marec 2011 ob 17:00

Grad Tivoli

vabljeni govorniki:
mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
prof. dr. Roko Žarnić, minister za okolje in prostor
Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana
prof. dr. Mihael J. Toman, dekan Biotehniške fakultete

Sodelujejo še:

Marko Modic (avtor fotografij in fotomontaž)
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

Tla so bogat in dinamičen ekosistem. En centimeter tal nastaja, odvisno od sestave matične podlage, tudi do 500 let. Za gojenje kulturnih rastlin za pridelavo hrane potrebujemo najmanj 30 centimetrov globoka tla. Tla so tovarna življenja. Delavci so mikroorganizmi in favna, ki so sposobni razgraditi organske ostanke v anorganske, ki ponovno vstopajo v živi svet.

Kmetijska zemljišča potrebujemo za pridelavo lokalno pridelane hrane, ki kljub splošni globalizaciji na Zemlji človeku pomeni vedno večjo dobrino. Prebivalec Slovenije ima (skoraj) najmanj kmetijskih površin v Evropi.

Kmetijska zemljišča so pomemben gradnik kulturne krajine. Kulturna krajina v lokalnem okolju nudi mnoge nematerialne dobrine (kakovost življenja, bogastvo naravnih virov, možnost rekreacije, počitka ali samo estetskega užitka) in z njo se ljudje pogosto tudi identificiramo.

Kmetijsko krajino v mestnem zaledju ljudje použijemo preko pridelkov in izdelkov, s katerimi se vsakodnevno oskrbujemo, ali ko kot turisti uživamo njene lepote in njene dobrote v njenem okolju. Kmetijska krajina je predmet različnih interesov. Njeno varovanje je zato pomemben vidik prostorskega načrtovanja.

Oblike, površine in obrobe, ki jih najdemo v krajini, so del prapisave v naravi, ob kateri je človek razvil sposobnosti branja in pisanja - lastnosti, ki ga razlikujeta od drugih živih bitij. In tudi zaradi te povezave je nuja ohranjati kulturno krajino in kmetijska zemljišča znotraj nje.

zemeljski možak, znan tudi kot glinko, naj bi bil menda opicam podoben stvor, ki živi v gozdovih, votlinah in podzemnih soteskah, večinoma na kraškem območju v predalpskem hribovju. zemeljskega možaka običajno opisujejo kot velikega, dvonožnega humanoida, ki ga pokriva silikatni oklep. do sedaj so opazili samo moške primerke. so napadalni in rade volje pomagajo. prehranjujejo se s kačami, ječmenom in polži. bodite pozorni na uhan.

padala so narejena iz svile. ljudje se z njihovo pomočjo spuščajo z neba, toda česnova plemena jih s svojimi dlakavimi krošnjami pogosto uporabljajo, da se z njihovo pomočjo potopijo v globoko modrino.


vozi previdno. na cesti je bila krava. zdaj je v tvoji dnevni sobi. jata letečih prašičev v rdeči meglenici počasi pridobiva na višini v kozarcu mlečnega božičnega vina.

Fotografije in fotomontaže, kot so zgornje, bodo imele dodan še spremni tekst v slovenščini in angleščini, ki bo literarno dopolnjeval vsebinsko močne podobe. Fotografije so pripravljene tako, da se gledalec v prvem hipu sprašuje, kaj je na sliki in mora s poznavanjem kmetijskih pridelkov, tal, tekstur živil, podob krajin in dogodkov na kmetiji doumeti pravo vsebino. Fotomontaže povezujejo živalska bitja, rastline in človeško telo s krajinskimi teksturami (tla, trava).

Avtor fotografij razstave je priznani slovenski fotograf gospod Marko Modic.

Pisec spremnega besedila gospod Iztok Osojnik.

V Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli bo na prostem postavljeno 120 slik velikega formata (150 cm x 180 cm).

Novinarska konferenca

Novinarska konferenca razstave

Zemlji na kožo napisano 1. marec 2011 ob 12h,

Biotehniška fakulteta Univerza v Ljubljani

Razstava je organizirana v podporo ohranjanja kmetijskih zemljišč in je primer interdisciplinarnosti, kjer sta se povezali znanost/stroka in umetnost. Ideja je da o problematiki skupaj nagovorimo redne, naključne, ali na ogled te razstave namenjene obiskovalce Jakopičevega sprehajališča.

Ideja razstave se je porodila, ker smo ugotavljali, da na strokovnih in znanstvenih srečanjih o problematiki kmetijskih zemljišč in izjemno hitrem zmanjševanju njihovega obsega v Sloveniji, večinoma prepričani prepričujemo prepričane in da naše razprave pogosto ne zapustijo znanstveno strokovnih krogov. V morebitnem umetniškem, tedaj še nedefiniranem, dogodku smo videli možnost, da čim večji krog ljudi nagovorimo z idejo o čim bolj skrbnem ravnanju s kmetijskimi zemljišči.

Naključje, da ima avtor Marko Modic eno od serij slik naslovljeno Teksture in strukture, je dalo ideji nov zagon. Tekstura in struktura sta namreč tisti lastnosti, ki tla najbolj zaznamujeta in po njih se tla medsebojno močno razlikujejo.

Zemlja je v ideji razstave mišljena kot tla, rodovitna prst, zgornji sloj zemljišča, ki nastaja tisočletja in tisočletja dolgo. Iz geološke podlage se počasi tvori rodovitna plast tal na zemljišču, ki ljudem služi ne le za pridelavo hrane, ki je sicer ena od osnovnih in najpomembnejših človeških materialnih dobrin, temveč tudi za pokrivanje različnih nematerialnih dobrin, kot so vzdrževanje biodiverzitete, ekosistemske storitve v povezavi z zadrževanjem in čiščenjem vode, uživanje v kulturni krajini ipd.

Če se vprašamo: »Kdo in zakaj potrebuje/mo kmetijska zemljišča?«, je odgovor, da jih kot posamezniki in kot družba v njihovi večnamenskosti potrebujemo vsi. Podatek, da imamo v Sloveniji na voljo le še 866 m2 obdelovalnih zemljišč na prebivalca in da se glede tega uvrščamo na predzadnje mesto v Evropi, je zaskrbljujoč in kliče po skrbnem načrtovanju prostora v Sloveniji v prihodnje. Predlog zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je nastal ob zglednem sodelovanju kmetijske in načrtovalske stroke in je v procesu sprejemanja, daje pravni okvir za to (njegovim kritikom predlagam ponovno, ali pa morda prvo skrbno branje), vendar pa mora zavest o pomenu tal, kmetijskih zemljišč in kulturne krajine za vse nas, postati tudi ideja širše družbe.

Izjave, ki so jih na tiskovni konferenci podali udeleženci:

Avtorica ideje razstave prof. dr. Marina Pintar, ki se pedagoško in raziskovalno ukvarja s področjem urejanja kmetijskih zemljišče na Biotehniški fakulteti (BF) je opozorila, da ljudje preozko gledajo na kmetijska zemljišča samo kot na potencial za pridelavo hrane, ki je v danem trenutku izobilja verjetno celo premalo cenjena dobrina. Zaradi nepredvidenih sprememb se tudi to lagodno stanje lahko v hipu spremeni zato bi na potencial kmetijskih zemljišč morali gledati z večjo skrbnostjo. Kmetijska zemljišča imajo še druge pomembne nematerialne funkcije v našem življenju (npr. ekosistemske storitve v povezavi z zadrževanjem in čiščenjem vode, ki pronica proti podzemni vodi).

Prof. dr. Ana Kučan z oddelka za krajinsko arhitekturo BF in mednarodno priznana strokovnjakinja za načrtovanje prostora, ki je vodila izbor fotografij in njihovo postavitev, je poudarila, da mora varovanje rodovitne zemlje postati imperativ, najprej v naših glavah. Da pa moramo vedeti, da kmetijska zemljišča lahko učinkovito varujemo le z dobrim prostorskim načrtovanjem, ki bo v procesu iskanja najboljše možne rešitve smiselno razporejalo rabe po prostoru in razreševalo nasprotja med interesi posameznih sektorjev.

Prof. dr. Borut Bohanec, prodekan Oddelka za agronomijo BF, kjer so skoraj natančno pred enim letom pod njegovo iniciativo napisali Apel proti pozidavi kmetijskih zemljišč, je izpostavil problematiko poselitve: »Ohranitev kmetijskih zemljišč ter njihove proizvodne funkcije je mnogo pomembnejša naloga, kot se nam v trenutnih razmerah relativnega izobilja dozdeva. Države in narodi, ki zaradi lastne nerazumne politike izgubljajo zmožnost samooskrbe, s tem sami sebe pehajo v trajno odvisnost od drugih. O tej tematiki se dolga leta v Sloveniji ni govorilo, zato pa toliko lažje manipuliralo prav z najboljšimi zemljišči. Pozdravljam trenutna prizadevanja po čimprejšnji mnogo strožji zakonodaji, vendar menim, da bo potreben tudi čimprejšnji miselni preskok. Slovenija je gosto poseljena hribovita država z neobičajno velikim deležem nerodovitnih gozdnih površin, žal pa so te površine bistveno bolje zaščitene kot najboljša kmetijska zemljišča. Če menimo, da je pozidava novih površin res potrebna, morajo biti zanjo prva izbira prav nerodovitna in neravninska tla .«

Priznani pisec literarnih besedil Iztok Osojnik, ki je na razstavi k vsaki fotografiji prispeval besedilo je izpostavil zgodvinsko povezavo umetnikov z zemljo in krajino, ki je navdihovala številne pisatelje, pesnike in slikarje: "Razpoznavati pokrajino evolucijsko pomeni isto zmožnost kot brati. Obdelovanje zemlje je spoznavno identično pisanju. Pobirati zemeljske sadove in se hraniti z njimi je enako živemu branju. Z razstavo poskušamo opozoriti, da brez gole zemlje, na kateri stojimo, ne moremo obstajati. Podoba, zapis, obdelovanje zemlje so tri oblike, temeljni pogoj avtentičnega družbenega življenja."

Predsednik Sveta za varstvo okolja RS prof. dr. Franc Lobnik je eden tistih, ki najbolj vztrajno opozarjajo na pomen tal in kmetijskih zemljišč za preživetje družbe: »Menim, da ni pogost pojav, ko bi se umetnostna fotografija in naravoslovje združila pri ozaveščanju ljudi, da je planet Zemlja preobremenjen zaradi človekove dejavnosti in da so potrebni ukrepi na globalni in lokalni ravni. Takšen svetel primer je razstava »Zemlji na kožo napisano«. Slovenija se ne zaveda dovolj, da so poleg zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, gospodarjenja z vodami, recikliranja odpadkov, pomemben segment varstvo kmetijskih zemljišč za zagotavljanje prehranske varnosti in oskrbe prebivalstva s kvalitetno hrano. Človeštvo se ne zaveda dovolj, kako so tla pomemben naravni vir, ki nastaja tisočletja in omogoča kroženje snovi. V nobeni od zahodnih demokracij, kjer se zavedajo pomena kmetijskega prostora ne prihaja do tako drastičnega zmanjševanja obdelovalnih zemljišč, kot v Sloveniji. Še zdaleč ni gotovo, da bo na svetovnem tržišču relativno cenene hrane vedno na pretek. Ob spremenjenih klimatskih, socialnih in biotskih dejavnikih lahko sedanji presežki hrane prav hitro skopnijo.«

Razstava na ogled obiskovalcem

1. marca 2011 smo odprli razstavo za obiskovalce Jakopičevega sprehajališča.

Vabljeni.

ponedeljek, 28. februar 2011

O avtorju fotografij

Marko MODIC (rojen 1958 v Ljubljani): fotograf. Več o njegovem delu lahko najdete na spretnih straneh www.markomodic.com in www.ljudmila.org/modic. V nadaljevanju je le manjši izbor njegovih samostojnih in skupinskih razstav ter knjig slik, fotografij in fotomontaž, ki jih je izdal od začetka svojega ustvarjanja.

samostojne razstave

2010, 2009, 2008, 2007, 2006, 2005 The Venetian, Scorze (VE), Italy

2004   Equrna Gallery, Ljubljana, Slovenia
  Euro Center, Ljubljana, Slovenia
  Gall. Regionale d'Arte Contemporanea Luigi Spazzapan, Gradisca d'Isonzo, Italy

2002 Galerie Perpétuel, Frankfurt, Germany

1999 Mücsarnok, Palace of Art, Budapest

Palisady gallery, Bratislava

Milano Libri, Milano

1998 Ikona Photo gallery, Venice

Mestna galerija (Municipal Gallery), Ljubljana

itd.

skupinske razstave

2010 Revolutionary Voices,New York Public Library, New York, U.S.A.

2009 Risba na Slovenskem, Mestna galerija, Slovenia

2003 Jubilaeum, Galerie Perpétuel • Frankfurt • Germany

1999 Dal Dahgerrotipo al Digitale, Galleria Sagittaria, Pordenone, Italy

1995 Out post, Venezia, Italy

itd.

knjige in katalogi

2006 Marko Modic: Oyster Doubt, Logos, Modena, Italy

2001 Marko Modic: Unseen, Die Gestalten Verlag, Berlin, Germany

1999 Marko Modic: Alluminations tisk Mestna galerija Ljubljana, besedilo: Iztok Osojnik

itd.

Intervju v delu: http://www.delo.si/clanek/134185

nedelja, 27. februar 2011

O avtorju spremnega besedila

Iztok OSOJNIK (rojen 1951 v Ljubljani) komparativist, filozof, pesnik, slikar, pisatelj, esejist, prevajalec, alpinist, popotnik.

Vir: Cankarjev dom

Začetnik vrste umetniških gibanj, so-ustanovitelj anarhističnega »podrealističnega gibanja«, umetniškega »Garbage art« (Kjoto) in glasbenega »Papa Kinjal Band«, »Hidrogizme« ter drugih pomembnih umetniških ustanov ali festivalov (Galerija Equrna, Trnovski terceti, Pogovori v vili Herberstein, Vilenica, Zlati čoln in drugih). Diplomiral iz Primerjalne književnosti na Univerzi v Ljubljani (1977). Podiplomski študij v Osaki, trenutno končuje doktorat iz zgodovinske antropologije na FHŠ v Kopru. Do sedaj je objavil 26 avtorskih knjig poezije, nazadnje Izbrisano mesto (Aleph 2010), 4 romane in 2 zbirki esejev in študij. Njegove knjige in delo so objavljene v več kot 25 jezikih. Zanj je dobil vrsto domačih in tujih nagrad. Živi in dela v Ljubljani.