Približaj se zemlji

Razstava fotografij in fotomontaž  

Zemlji na kožo napisano 

Ljubljana, Park Tivoli, Jakopičevo sprehajališče

1. marec – 30. april 2011

URADNO ODPRTJE

torek, 22. marec 2011 ob 17:00

Grad Tivoli

 vabljeni govorniki:
mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
prof. dr. Roko Žarnić, minister za okolje in prostor
Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana
prof. dr. Mihael J. Toman, dekan Biotehniške fakultete

Sodelujejo še: 

Marko Modic (avtor fotografij in fotomontaž)
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

Tla so bogat in dinamičen ekosistem. En centimeter tal nastaja, odvisno od sestave matične podlage, tudi do 500 let.  Za gojenje kulturnih rastlin za pridelavo hrane potrebujemo najmanj 30 centimetrov globoka tla. Tla so tovarna življenja. Delavci so mikroorganizmi in favna, ki so sposobni razgraditi organske ostanke  v anorganske, ki ponovno vstopajo v živi svet.

Kmetijska zemljišča potrebujemo za pridelavo lokalno pridelane hrane, ki kljub splošni globalizaciji na Zemlji človeku pomeni vedno večjo dobrino. Prebivalec Slovenije ima (skoraj) najmanj kmetijskih površin v Evropi.

Kmetijska zemljišča so pomemben gradnik kulturne krajine. Kulturna krajina v lokalnem okolju nudi mnoge nematerialne dobrine (kakovost življenja, bogastvo naravnih virov, možnost rekreacije, počitka ali samo estetskega užitka) in z njo se ljudje pogosto tudi identificiramo. 

Kmetijsko krajino v mestnem zaledju ljudje použijemo preko pridelkov in izdelkov, s katerimi se vsakodnevno oskrbujemo, ali ko kot turisti uživamo njene lepote in njene dobrote v njenem okolju. Kmetijska krajina je predmet različnih interesov. Njeno varovanje je zato pomemben vidik prostorskega načrtovanja.

Oblike, površine in obrobe, ki jih najdemo v krajini, so del prapisave v naravi, ob kateri je človek razvil sposobnosti branja in pisanja - lastnosti, ki ga razlikujeta od drugih živih bitij. In tudi zaradi te povezave je nuja ohranjati kulturno krajino in kmetijska zemljišča znotraj nje.

zemeljski možak, znan tudi kot glinko, naj bi bil menda opicam podoben stvor, ki živi v gozdovih, votlinah in podzemnih soteskah, večinoma na kraškem območju v predalpskem hribovju. zemeljskega možaka običajno opisujejo kot velikega, dvonožnega humanoida, ki ga pokriva silikatni oklep. do sedaj so opazili samo moške primerke. so napadalni in rade volje pomagajo. prehranjujejo se s kačami, ječmenom in polži. bodite pozorni na uhan.

padala so narejena iz svile. ljudje se z njihovo pomočjo spuščajo z neba, toda česnova plemena jih s svojimi dlakavimi krošnjami pogosto uporabljajo, da se z njihovo pomočjo potopijo v globoko modrino. 

vozi previdno. na cesti je bila krava. zdaj je v tvoji dnevni sobi.

jata letečih prašičev v rdeči meglenici počasi pridobiva na višini v kozarcu mlečnega božičnega vina.

Fotografije in fotomontaže, kot so zgornje, bodo imele dodan še spremni tekst v slovenščini in angleščini, ki bo literarno dopolnjeval vsebinsko močne podobe. Fotografije so pripravljene tako, da se gledalec v prvem hipu sprašuje, kaj je na sliki in mora s poznavanjem kmetijskih pridelkov, tal, tekstur živil, podob krajin in dogodkov na kmetiji doumeti pravo vsebino. Fotomontaže povezujejo živalska bitja, rastline in človeško telo s krajinskimi teksturami (tla, trava). 

Avtor fotografij razstave je priznani slovenski fotograf gospod Marko Modic.

Pisec spremnega besedila gospod Iztok Osojnik. 

V Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli bo na prostem postavljeno 120 slik velikega formata (150 cm x 180 cm).