Škofji Loki na kožo napisano

Otvoritev razstave Zemlji na kožo napisano na Gimnaziji v Škofji Loki

 POVEZAVA DO SPLETNEGA ALBUMA

Gostovanje razstave na gradu Grad na Goričkem

V četrtek, 5. maja 2011 ob 11:00 sta, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Republiki Slovenije, mag. Dejan Židan in minister za kmetijstvo in razvoj podeželja Republike Madžarske, Sandor Fazekas, na gornji terasi gradu Grad ob priliki delovnega srečanja na področju kmetovanja med državama, uradno odprla del razstave ZEMLJI NA KOŽO NAPISANO, ki so jo ob podpori številnih somišljenikov organizirali Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (BF UL), Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in Mestna občina Ljubljana (MOL).

Informacije o razstavi

Park Goričko

Asociacije in misli o razstavi

Sodelavci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani želimo razstavo o ohranjanju kmetijskih zemljišč Zemlji na kožo napisano nadgraditi z raziskavo o asociacijah in mislih, ki se ljudem porajajo ob pogledu na vsebinsko močne podobe z, včasih zakrito, naravoslovno vsebino. 

Prosimo vas, da izpolnite kratek vprašalnik in da k posameznim slikam z razstave, dopišite asociacije in misli, ki se vam porodijo. 

POVEZAVA: ANKETA (klikni)

Vljudno vas vabimo na ogled slik in se vam najlepše zahvaljujemo za vaše sodelovanje,

Za programski odbor razstave:

prof. dr. Marina Pintar l. r.

Razstava uradno odprta

V torek, 22. marca 2011 ob 17:00 je v Jakopičevem sprehajališču v Ljubljani potekalo uradno odprtje razstave ZEMLJI NA KOŽO NAPISANO, ki so jo ob podpori številnih somišljenikov organizirali Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (BF UL), Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in Mestna občina Ljubljana (MOL).

Razstava je organizirana v podporo ohranjanja kmetijskih zemljišč in je primer interdisciplinarnosti, kjer sta se povezali znanost/stroka in umetnost. Ideja je da o problematiki skupaj nagovorimo redne, naključne, ali na ogled te razstave namenjene obiskovalce Jakopičevega sprehajališča.

Zemlja je v ideji razstave mišljena kot tla, rodovitna prst, zgornji sloj zemljišča, ki nastaja tisočletja in tisočletja dolgo. Iz geološke podlage se počasi tvori rodovitna plast tal na zemljišču, ki ljudem služi ne le za pridelavo hrane, ki je sicer ena od osnovnih in najpomembnejših človeških materialnih dobrin, temveč tudi za pokrivanje različnih nematerialnih dobrin, kot so vzdrževanje biodiverzitete, ekosistemske storitve v povezavi z zadrževanjem in čiščenjem vode, uživanje v kulturni krajini ipd.

Na razstavi, katere idejna vodja je prof. dr. Marina Pintar iz Biotehniške fakultete, je kot prvi spregovoril minister za okolja in prostor dr. Roko Žarnić. Poudaril je velik pomen enkratne povezave umetnosti s kmetijstvom in ohranjanjem obdelanih zemljišč, ki ključno zaznamujejo prostor in so državnega pomena. Državna sekretarka na MKGP mag. Tanja Strniša je ponosno ugotovila, da novo sprejeti zakon o kmetijskih zemljiščih izboljšuje obdelanost in zaščito kmetijskih zemljišč, kar je tudi znak spreminjanja odnosa države in državljanov do kmetijstva. Župan MOL Zoran Janković je navdušeno sprejel razstavo in povedal, da si občina močno prizadeva, da bi lahko sama, na svojih zemljiščih pridelala dovolj hrane za meščane in napovedal pomoč pri oblikovanju novega Botaničnega vrta za naše otroke. V nadaljevanju je dekan BF UL prof.dr. Mihael J. Toman odprl razstavo in povabil obiskovalce naj si jo ogledajo. Avtor fotografij Marko Modic je v čustvenem nagovoru izrazil iskreno hvaležnost vsem, ki so pripomogli k razstavi in napovedal potovanje razstave po slovenskih in evropskih mestih. 

Zbor Biološkega središča

Župan Janković v družbi zbora

Predsednik KGZS Ciril Smrkolj , Minister Roko Žarnič, fotograf Marko Modic

Minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnić

Vodja oddelka za agronomijo dr. Borut Bohanec v družbi državne sekretarke na MKGP mag. Tanje Strniša

državna sekretarka na MKGP mag. Tanja Strniša

Župan MOL Zoran Janković

prof, dr. Franc Lobnik (v sredini)

Dekan Biotehniške fakultete prof. dr. Mihael J. Toman

Fotograf Marko Modic

Prodekan oddelka za agronomijo prof. dr. Franci Štampar (v sredini)

Idejna vodja razstave prof. dr. Marina Pintar

prof. dr. Marina Pintar v pogovoru z avtorjem fotografij Markom Modicem

 

Približaj se zemlji

Razstava fotografij in fotomontaž  

Zemlji na kožo napisano 

Ljubljana, Park Tivoli, Jakopičevo sprehajališče

1. marec – 30. april 2011

URADNO ODPRTJE

torek, 22. marec 2011 ob 17:00

Grad Tivoli

 vabljeni govorniki:
mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
prof. dr. Roko Žarnić, minister za okolje in prostor
Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana
prof. dr. Mihael J. Toman, dekan Biotehniške fakultete

Sodelujejo še: 

Marko Modic (avtor fotografij in fotomontaž)
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

Tla so bogat in dinamičen ekosistem. En centimeter tal nastaja, odvisno od sestave matične podlage, tudi do 500 let.  Za gojenje kulturnih rastlin za pridelavo hrane potrebujemo najmanj 30 centimetrov globoka tla. Tla so tovarna življenja. Delavci so mikroorganizmi in favna, ki so sposobni razgraditi organske ostanke  v anorganske, ki ponovno vstopajo v živi svet.

Kmetijska zemljišča potrebujemo za pridelavo lokalno pridelane hrane, ki kljub splošni globalizaciji na Zemlji človeku pomeni vedno večjo dobrino. Prebivalec Slovenije ima (skoraj) najmanj kmetijskih površin v Evropi.

Kmetijska zemljišča so pomemben gradnik kulturne krajine. Kulturna krajina v lokalnem okolju nudi mnoge nematerialne dobrine (kakovost življenja, bogastvo naravnih virov, možnost rekreacije, počitka ali samo estetskega užitka) in z njo se ljudje pogosto tudi identificiramo. 

Kmetijsko krajino v mestnem zaledju ljudje použijemo preko pridelkov in izdelkov, s katerimi se vsakodnevno oskrbujemo, ali ko kot turisti uživamo njene lepote in njene dobrote v njenem okolju. Kmetijska krajina je predmet različnih interesov. Njeno varovanje je zato pomemben vidik prostorskega načrtovanja.

Oblike, površine in obrobe, ki jih najdemo v krajini, so del prapisave v naravi, ob kateri je človek razvil sposobnosti branja in pisanja - lastnosti, ki ga razlikujeta od drugih živih bitij. In tudi zaradi te povezave je nuja ohranjati kulturno krajino in kmetijska zemljišča znotraj nje.

zemeljski možak, znan tudi kot glinko, naj bi bil menda opicam podoben stvor, ki živi v gozdovih, votlinah in podzemnih soteskah, večinoma na kraškem območju v predalpskem hribovju. zemeljskega možaka običajno opisujejo kot velikega, dvonožnega humanoida, ki ga pokriva silikatni oklep. do sedaj so opazili samo moške primerke. so napadalni in rade volje pomagajo. prehranjujejo se s kačami, ječmenom in polži. bodite pozorni na uhan.

padala so narejena iz svile. ljudje se z njihovo pomočjo spuščajo z neba, toda česnova plemena jih s svojimi dlakavimi krošnjami pogosto uporabljajo, da se z njihovo pomočjo potopijo v globoko modrino. 

vozi previdno. na cesti je bila krava. zdaj je v tvoji dnevni sobi.

jata letečih prašičev v rdeči meglenici počasi pridobiva na višini v kozarcu mlečnega božičnega vina.

Fotografije in fotomontaže, kot so zgornje, bodo imele dodan še spremni tekst v slovenščini in angleščini, ki bo literarno dopolnjeval vsebinsko močne podobe. Fotografije so pripravljene tako, da se gledalec v prvem hipu sprašuje, kaj je na sliki in mora s poznavanjem kmetijskih pridelkov, tal, tekstur živil, podob krajin in dogodkov na kmetiji doumeti pravo vsebino. Fotomontaže povezujejo živalska bitja, rastline in človeško telo s krajinskimi teksturami (tla, trava). 

Avtor fotografij razstave je priznani slovenski fotograf gospod Marko Modic.

Pisec spremnega besedila gospod Iztok Osojnik. 

V Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli bo na prostem postavljeno 120 slik velikega formata (150 cm x 180 cm).

Novinarska konferenca

Novinarska konferenca razstave

 Zemlji na kožo napisano 1. marec 2011 ob 12h,

Biotehniška fakulteta Univerza v Ljubljani

Razstava je organizirana v podporo ohranjanja kmetijskih zemljišč in je primer interdisciplinarnosti, kjer sta se povezali znanost/stroka in umetnost. Ideja je da o problematiki skupaj nagovorimo redne, naključne, ali na ogled te razstave namenjene obiskovalce Jakopičevega sprehajališča.

Ideja razstave se je porodila, ker smo ugotavljali, da na strokovnih in znanstvenih srečanjih o problematiki kmetijskih zemljišč in izjemno hitrem zmanjševanju njihovega obsega v Sloveniji, večinoma prepričani prepričujemo prepričane in da naše razprave pogosto ne zapustijo znanstveno strokovnih krogov.  V morebitnem umetniškem, tedaj še nedefiniranem, dogodku smo videli možnost, da čim večji krog ljudi nagovorimo z idejo o čim bolj skrbnem ravnanju s kmetijskimi zemljišči.

Naključje, da ima avtor Marko Modic eno od serij slik naslovljeno Teksture in strukture, je dalo ideji nov zagon. Tekstura in struktura sta namreč tisti lastnosti, ki tla najbolj zaznamujeta in po njih se tla medsebojno močno razlikujejo. 

Zemlja je v ideji razstave mišljena kot tla, rodovitna prst, zgornji sloj zemljišča, ki nastaja tisočletja in tisočletja dolgo. Iz geološke podlage se počasi tvori rodovitna plast tal na zemljišču, ki ljudem služi ne le za pridelavo hrane, ki je sicer ena od osnovnih in najpomembnejših človeških materialnih dobrin, temveč tudi za pokrivanje različnih nematerialnih dobrin, kot so vzdrževanje biodiverzitete, ekosistemske storitve v povezavi z zadrževanjem in čiščenjem vode, uživanje v kulturni krajini ipd.

Če se vprašamo: »Kdo in zakaj potrebuje/mo kmetijska zemljišča?«, je odgovor, da jih kot posamezniki in kot družba v njihovi večnamenskosti potrebujemo vsi. Podatek, da imamo v Sloveniji na voljo le še 866 m2 obdelovalnih zemljišč na prebivalca in da se glede tega uvrščamo na predzadnje mesto v Evropi, je zaskrbljujoč in kliče po skrbnem načrtovanju prostora v Sloveniji v prihodnje. Predlog zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je nastal ob zglednem sodelovanju kmetijske in načrtovalske stroke in je v procesu sprejemanja, daje pravni okvir za to (njegovim kritikom predlagam ponovno, ali pa morda prvo skrbno branje), vendar pa mora zavest o pomenu tal, kmetijskih zemljišč in kulturne krajine za vse nas, postati tudi ideja širše družbe.

                   

Izjave, ki so jih na tiskovni konferenci podali udeleženci:

Avtorica ideje razstave prof. dr. Marina Pintar, ki se pedagoško in raziskovalno ukvarja s področjem urejanja kmetijskih zemljišče na Biotehniški fakulteti (BF) je opozorila, da ljudje preozko gledajo na kmetijska zemljišča samo kot na potencial za pridelavo hrane, ki je v danem trenutku izobilja verjetno celo premalo cenjena dobrina. Zaradi nepredvidenih sprememb se tudi to lagodno stanje lahko v hipu spremeni zato bi na potencial kmetijskih zemljišč morali gledati z večjo skrbnostjo. Kmetijska zemljišča imajo še druge pomembne nematerialne funkcije v našem življenju (npr. ekosistemske storitve v povezavi z zadrževanjem in čiščenjem vode, ki pronica proti podzemni vodi).

Prof. dr. Ana Kučan z oddelka za krajinsko arhitekturo BF in mednarodno priznana strokovnjakinja za načrtovanje prostora, ki je vodila izbor fotografij in njihovo postavitev, je poudarila, da mora varovanje rodovitne zemlje postati imperativ, najprej v naših glavah. Da pa moramo vedeti, da kmetijska zemljišča lahko učinkovito varujemo le z dobrim prostorskim načrtovanjem, ki bo v procesu iskanja najboljše možne rešitve smiselno razporejalo rabe po prostoru in razreševalo nasprotja med interesi posameznih sektorjev.

Prof. dr. Borut Bohanec, prodekan Oddelka za agronomijo BF, kjer so skoraj natančno pred enim letom pod njegovo iniciativo napisali Apel proti pozidavi kmetijskih zemljišč, je izpostavil problematiko poselitve: »Ohranitev kmetijskih zemljišč ter njihove proizvodne funkcije je mnogo pomembnejša naloga, kot se nam v trenutnih razmerah relativnega izobilja dozdeva. Države in narodi, ki zaradi lastne nerazumne politike izgubljajo zmožnost samooskrbe, s tem sami sebe pehajo v trajno odvisnost od drugih. O tej tematiki se dolga leta v Sloveniji ni govorilo, zato pa toliko lažje manipuliralo prav z najboljšimi zemljišči. Pozdravljam trenutna prizadevanja po čimprejšnji mnogo strožji zakonodaji, vendar menim, da bo potreben tudi čimprejšnji miselni preskok. Slovenija je gosto poseljena hribovita država z neobičajno velikim deležem nerodovitnih gozdnih površin, žal pa so te površine bistveno bolje zaščitene kot najboljša kmetijska zemljišča. Če menimo, da je pozidava novih površin res potrebna, morajo biti zanjo prva izbira prav nerodovitna in neravninska tla .«

Priznani pisec literarnih besedil Iztok Osojnik, ki je na razstavi k vsaki fotografiji prispeval besedilo je izpostavil zgodvinsko povezavo umetnikov z zemljo in krajino, ki je navdihovala številne pisatelje, pesnike in slikarje: "Razpoznavati pokrajino evolucijsko pomeni isto zmožnost kot brati. Obdelovanje zemlje je spoznavno identično pisanju. Pobirati zemeljske sadove in se hraniti z njimi je enako živemu branju. Z razstavo poskušamo opozoriti, da brez gole zemlje, na kateri stojimo, ne moremo obstajati. Podoba, zapis, obdelovanje zemlje so tri oblike, temeljni pogoj  avtentičnega družbenega življenja."

Predsednik Sveta za varstvo okolja RS prof. dr. Franc Lobnik je eden tistih, ki najbolj vztrajno opozarjajo na pomen  tal in kmetijskih zemljišč za preživetje družbe: »Menim, da ni pogost pojav, ko bi se umetnostna fotografija in naravoslovje združila pri ozaveščanju ljudi, da je planet Zemlja preobremenjen zaradi človekove dejavnosti in da so potrebni ukrepi na globalni in lokalni ravni. Takšen svetel primer je razstava »Zemlji na kožo napisano«. Slovenija se ne zaveda dovolj, da so poleg zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, gospodarjenja z vodami, recikliranja odpadkov, pomemben segment varstvo kmetijskih zemljišč za zagotavljanje prehranske varnosti in oskrbe prebivalstva s kvalitetno hrano. Človeštvo se ne zaveda dovolj, kako so tla pomemben naravni vir, ki nastaja tisočletja in omogoča kroženje snovi. V nobeni od zahodnih demokracij, kjer se zavedajo pomena kmetijskega prostora ne prihaja do tako drastičnega zmanjševanja obdelovalnih zemljišč, kot v Sloveniji. Še zdaleč ni gotovo, da bo na svetovnem tržišču relativno cenene hrane vedno na pretek. Ob spremenjenih klimatskih, socialnih in biotskih dejavnikih lahko sedanji presežki hrane prav hitro skopnijo.«

Razstava na ogled obiskovalcem

1. marca 2011 smo odprli razstavo za obiskovalce Jakopičevega sprehajališča.

 Vabljeni.